Ali poslanstvo, malo drugače…
Ljudje smo čedalje bolj polarizirani. Organiziramo se v dva pola, po vseh področjih, tudi pri načinu življenja: ena polovica (rečeno tako, čez prst) je čedalje bolj tehnična, čedalje bolj t.i. app driven in živi preko svojih naprav, najbolj množično telefona, druga pa se vrača k naravi, h kolesu kot načinu prevoza, k zeliščarstvu in podobno.
Čas bo pokazal, kateri pol se je odločil pravilno ali pa bo prišlo do ponovnega zbliževanja, nekega kompromisa, ki bo vsem sprejemljiv. Upajmo seveda, da ne bo prepozno in da ne bomo zaradi čedalje bolj tehničnega dojemanja vsega, kar nas obdaja, vse tudi uničili.
Če vzamemo npr. virtualne valute (imenovane tudi kriptovalute) v tej inkarnaciji predstavljajo zgolj špekulativno sredstvo, s katerim se trguje in povečuje vrednost nečemu neobstoječemu. Je res primerno za zaslužek pognati že davno odpisane elektrarne? Pa npr. appi, ki naredijo naše življenje bolj udobno – npr. Uber? Je res smiselno, da se prevažamo po mestih sami, v avtu? Ni javni prevoz bolj učinkovit? Pa seveda, tudi za predlagalne sisteme, ki ne služijo ničemur drugemu, kot reklamam, dajemo energijo, veliko le-te. Spet se pojavi vprašanje, zakaj? Če izpostavimo koristnega, Google Search, vidimo, da eno iskanje porabi toliko energije, kot 60W žarnica v 17 sekundah.
Obenem pazimo in varujemo okolje z električnimi avtomobili, Nemčija prepoveduje dizle v mestih, varuje okolje, a po drugi strani imamo trenutno težave z razgradnjo njihovih baterij. Sicer po nekaterih raziskavah električni avtomobili v svoji življenjski dobi (tudi s sestavljanjem in izdelavo baterije) ne onesnažujejo tako, kot vsi ostali. Bistvena informacija je, da se dober način reciklaže baterij še išče (tudi za vse ostale naprave, ki jih poganja elektrika).
Varovanje okolja je torej kompleksen problem, ki se ga ne moremo lotiti parcialno. Neka dobra rešitev lahko za daljši čas “podre” ravnovesje in poveča onesnaževanje. V tem času se izkažejo njene slabe lastnosti in upamo, prične iskati rešitev. Vsekakor verjamemo, da svet, kljub količini ljudi, nekako lahko preživi, le vprašanje bo, če na tej stopnji ali pač se moramo vrniti v času nazaj, spremeniti svoje navade in predvsem, se ne gnati za stopnjo dobička v naslednjem četrtletju.
Pri iskanju odgovorov na vsa ta vprašanja naš inštitut pomaga in opozarja, kje lahko gremo čez mejo, kaj lahko sami naredimo, da te meje ne dosežemo. Kakorkoli vzamemo, nismo alarmisti, ki bi bili plat zvona ob vsakem tehnološkem napredku, znamo pa pogledati, kaj ima vpliv na okolje in predvsem kakšen vpliv – iščemo kompromis, ki bi bil sprejemljiv za vse. Jasno tudi je, da je potreben tehnološki napredek, da rešimo težave trenutnih “rešilnih” tehnologij – to je proces, pozorni pa moramo biti na časovno komponento, da ne bomo prepozni.