S Tino se poznava že kar dolgo, nekoč obe študentki veterinarske medicine, potem pa mladi raziskovalki vsaka na svojem področju. Poleg obojega, bolj formalnega, pa naju veže predvsem pozitivizem in zanimanje za naravo, njeno spoštovanje in večno odkrivanje vsega tistega novega, kar te ne naučijo v nobeni ustanovi – raziskovanja na lastno pobudo. Skratka vedno smo v procesu učenja in prav je tako!
Zato me zelo veseli, da sva lahko prvič, a zagotovo ne zadnjič združili moči in na tej povezavi si lahko ogledate in poslušate kaj sva povedali. V prvem, krajšem uvodnem delu je nekaj z moje strani o visokih gredah, potem pa sledi Tinina odlična razlaga o uporabi koprive, regrata ter drugih pogostih koristnih »pleveli«, ki jih srečamo v naši okolici ter par idej, kako si lahko sami pomagamo pri preprečevanju okužbe s SARS Cov-2 oz. Covid-19.
Projekt je bll sofinanciran s pomočjo Mestne občine Celje na področju socialne in zdravstvene dejavnosti v letu 2020 ter izveden s prostorsko in ozaveščevalno podporo Ljudske univerze v Celju.
VSEBINA PROJEKTA:
Na podlagi uspešno izpeljanega lanskega projekta, bi letos nadaljevali z njegovo osrednjo temo – odpadna zdravila (OZ) in kako ravnati z njimi ter jih povezali tudi z širšim vprašanjem problematike kemičnih motilcev endokrinega sistema – kar so lahko tudi nekatera zdravila in nadaljevali s svetovanjem oziroma predstavitvijo biodinamike ter antropozofske medicine Rudolfa Steinerja, utemeljitelja waldorfske pedagogike, kot enega od načinov za zdravo življenje.
V uvodnem delu bomo tako z gostjo, zdravnico splošne medicine izvedli prvo delavnico na temo OZ, naslednje predavanje bi obravnavalo širšo problematiko kemičnih motilcev endokrinega sistema in zaključilo s predstavitvijo možnosti, kaj lahko sami, poznavajoč osnovna načela biodnamičnega gospodarjenja na zdrav način pridelamo oziroma kako zdravo živimo. Projekt nagovarja celotno javnost, vse ciljne skupine: šoloobvezne, aktivno prebivalstvo in upokojene, da jih opremi s konkretnim znanjem glede obravnavanih vsebin in jim da možnost pogovora s strokovnjakom iz področja o obravnavani temi. Tukaj ima veliko vlogo tudi naš podpornik in gostitelj – Ljudska univerza v Celju, ki ima dostop do široke publike, ki jo v projektu nagovarjamo, prav tako pa se obračajo k projektom, ki so trajnostno naravnani.
PODROBEN OPIS PROJEKTNE VSEBINE:
Projekt nagovarja vsebine, ki so izjemno aktualne, a še vedno je nizka ozaveščenost glede le-teh. V zadnjih dveh desetletjih je področje kemičnih motilcev endokrinega sistema pritegnilo zanimanje številnih znanstvenikov, ki so želeli razjasniti mehanizem delovanja teh snovi in njihov vpliv na zdravje. Kemični motilci endokrinega sistema (KMES) vzbujajo zaskrbljenost, saj so povezani z razvojem številnih bolezni sodobnega časa, kot so rak, srčno-žilne bolezni, metabolni sindrom in debelost. Vplivajo lahko na reproduktivno zdravje žensk in moških. Izpostavljenost kemičnim motilcem endokrinega sistema je povezana z večjo pojavnostjo raka dojk in testisov, prezgodnje pubertete, endometrioze, z zmanjšano kakovostjo in količino semena ter posledično z moško neplodnostjo. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2002 podala definicijo kemičnih motilcev endokrinega sistema, ki jih opredeljuje kot od zunaj vnesene kemične snovi oziroma mešanice snovi, ki preko sprememb v delovanju hormonov povzročajo neželene učinke na zdravje posameznega organizma ali njegovega potomstva oziroma (sub)populacije, kar je izjemno zaskrbljujoče. Ljudje smo hkrati izpostavljeni kompleksnim mešanicam snovi, ki lahko vplivajo na delovanje endokrinega sistema in posledično na zdravje posameznika. Kemični motilci endokrinega sistema so vsesplošno prisotni, najdemo jih v zraku, v vodi, v zemlji in se jim je nemogoče izogniti. Najdemo jih v izdelkih za vsakdanjo rabo, kot so na primer plastika (bisfenol A, dietil ftalat, dibutil ftalat, 4-nonifenol), kozmetični izdelki (triklosan, benzilparaben), zdravila (paracetamol), pesticidi (DDT, metoksiklor) in celo elektronske naprave (bromirani zaviralci gorenja). Glede na opisano je potrebno ljudi ozaveščati o obstoju takšnih snovi in jim hkrati ponuditi rešitve – tukaj pa je naš doprinos z znanjem iz področja biodinamike in antropozofske medicine, ki jo bomo obogatili tudi s prisotnostjo strokovnjaka s področja. Inovativnost je vsekakor v neposredno obravnavanih tematikah, saj se jih lotevamo konstruktivno in postopno: najprej opolnomočimo na področju OZ, potem predstavimo problematiko motilcev endokrinega sistema in zaključimo z rešitvami oziroma opremimo slušatelje, kako lahko na zdrav način preprečijo izpostavljenost škodljivim snovem. Glede na preiskane, dostopne vire v MOC-u še nihče ni nagovoril zainteresirane javnosti s takšno vsebino niti ne na način kot predvideva naš projekt – se pravi z aktivnim ozaveščanjem.
IZVEDBA PROJEKTA:
Pripravili smo tri (javne) dogodke.
Prvega smo izvedli v juniju (17. 6. 2020) z naslovom: Opolnomočenje različnih skupin prebivalstva o posledicah napačnega ravnanja z odpadnimi zdravili in gostjo ga. Melito Zlatečan, dr. med.
Naslednja dva dogodka smo bili v skladu z epidemiološko situacijo COVID-19, primorani izvesti preko spleta z uporabo video konference.
Drugi dogodek smo izvedli v novembru (4. 11. 2020) z naslovom: ABeCeda o kemičnih motilcih endokrinega sistema. Z nami je bil raziskovalec na področju toksikologije in sorodnih ved ter aktualni predsednik Slovenskega toksikološkega društva, dr. Jernej Kužner, dr. vet. med.
Zadnji, tretji dogodek smo tudi izvedli v novembru (11. 11. 2020) z naslovom: Kako v naravi najti vse kar potrebujemo za zdravo življenje? Z nami je bila raziskovalka in navdušenka nad poznavanjem zdravilnih rastlin, dr. Tina Mele, dr. vet. med.
